1 ENOTA

Z eno od enot knjižnice se začne pot novodobnega razmišljanja, katero presega utečene tire razmišljanja.

Uvodoma je smiselno prebirati prosto dostopna gradiva na temo kognicije in logike.

Lahko predlagam prosto dostopna gradiva o retrogradni analizi, iskanje miselne poti iz neznanega in čiste zablode mezokognicije.

Za zanemariti tudi ni analize miselnih procesov, metod in tehnik na področju pravne discipline. Tudi slednja gradiva so prosto dostopna.

Kako lahko analizo logike uproabimo na konkretnem primeru, lahko prebirate v dostopnih gradivih. Tako tudi ni samoumevno oblikovanje pravnih besedil.

2    ENOTI

2

Z dvema enotama se lahko dopolni struktura razmišljanja, katera pa ni naključna. Namreč dela zbirke se v vsakem primeru nadgrajujejo. 

Nadgrajujejo se lahko same zbirke med seboj.

Povezava teka časa, moči odločanja in vzorcev, sestavlja celoto, katera pa nujno ni zaključena.

Osnove razmišljanja nas pripeljejo do drobtinic, katere tvorijo celotno razmišljanje. Primerjava z atomsko zgradbo bi bila pretirana. Edino, kar se lahko zatrdi je dejstvo, da se tudi posamezne sestavine misli, cepijo in cepijo. Kje se lahko slednje cepljenje konča, si nadaja zbirka postaviti izziv.

Kombinacija enot je po moje mnenju v celoti mogoča in celo upravičena. Namreč iščem holistično razumevanje. 

ZBIRKA    

O DELCU         

       ČASA


Zbirke ponujajo zaključene celote, seveda do določene mere, saj je nemogoče trditi, da lahko zaključimo misel na način pretrganja.

Zbirka o delcu časa ponuja nov pridih logike razmišljanja kako čas teče, ali ga je smiselno meriti in če ja, potem na kakšen način. Čas ponuja moč, kako je slednje razumeti v new age načinu razumevanja teka časa. Tako je lahko zgolj navidezno ponavljanje vzorcev v času, ali pa je slednjemu pripisati določeno pravilo

Obvladovanje misli in njen stik z realiteto je predmet številnih razprava.

Kateri je najmanjši del misli, je predmet zbirke o razmišljanju.

Iskanje vzorcev v času je osnovna znanstvena metoda, zakaj slednje ne porabiti tudi pri teku časa.

Zbirka ne more biti dokončana le s tremi deli. Sigurno ponuja razmišljanje o času, še več.

O delcu časa

Razprave so del zbirke o razumevanju časa. Ne gre za fizikalno ali psihološko razpravo. Tako tudi ne gre za filozofsko ali sociološko delo. Avtor želi podati razmišljanje temelječo na logiki. Na slednji način se želi čim bolj približati objektivizaciji in splošnosti. Vključitev subjektivnega kot del človečnosti je nuja, vendar pa v naši zbirki ustvarja množičnost vzporednic, s čimer ne moremo doseči univerzalnosti razprav. Enako utemeljevanje teka časa po posameznih discplinah, pomeni pridnos k barvitosti razumevanja, vendar pa s tendenco potrjevanju ali ovrženje iste ali druge discipline znanost. Želja je doseči univerzalno čist, torej nujno logičen zaključek. Ali je slednji tudi preverljiv, ali je zgolj spekulativen ali znanstveni, se mora šele pretresti...

Prvi zvezek


Nova spoznanja


Avtor poskuša definirati tek časa in
slednjega znanstveno utemeljiti.  

            



V drugem zvezku predstavlja poseben pogled na razumevanje časa iz zornega kota ponavljanja vzorcev. 




Avtor predstavlja moč odločanja posameznika na objektiviziran način.


Drugi zvezek


Nova spoznanja

Avtorja zanima le čista in hladna kognicija, katera postavlja temelje za čas kot dimenzijo. Zagovarja: da tek časa, opiše in umešča vse.

Razumevanje časa na način ponavljanja vzorcev, ponuja številne novosti. 

Rešitev iščemo na kraku neznanega, saj slednje stoji nasproti moči lastnega
odločanja.

Tretji zvezek


Nova spoznanja

Za razumevanje teka časa moramo čez premico znanega. Raziskujemo krak
neznanega, kateri odpira možnosti za spoznavanje časa, kot dimenzije

Ali lahko govorimo o napaki v času.

Sprva nekaj nepredstavljivega.

Potem, ko pa ponudimo idejo o modificiranem ponavljanju vzorcev, pa
učenje o odsevu realnosti, ni več tako prepričljivo.

Vprašanje moči lastnega odločanja soočamo z objektivnimi okoliščinami, da
najdemo pravila razumevanja nepričakovanega, neznanega in
nepreverljivega.