1 ENOTA
Z eno od enot knjižnice se začne pot novodobnega razmišljanja, katero presega utečene tire razmišljanja.
Uvodoma je smiselno prebirati prosto dostopna gradiva na temo iskanja dokazov.
Lahko predlagam prosto dostopna gradiva o kazenskem, civilnem in gospodarskem pravu. Gre za zbirko Reševanje zapletenih pravnih vprašanj (Obal I, II, III in IV).
2 in 3 ENOTE
2
Z dvema ali trema enotama se lahko dopolni struktura razmišljanja, katera pa ni naključna. Namreč dela zbirke se v vsakem primeru nadgrajujejo.
Nadgrajujejo se lahko same zbirke med seboj.
Povezava alfa točke spoznanja, prvine, okoliščine in bistvene okoliščine, sestavlja celoto.
Osnove razmišljanja nas pripeljejo do osnovih delcev okoliščin. Slednje je uporabno v vsakodnevnem življenju.
Kombinacija enot je po moje mnenju v celoti mogoča in celo upravičena. Namreč iščem holistično razumevanje.
ZBIRKA
O DELCU
OKOLIŠČINE
Zbirka ponuja zaključeno celoto. Seveda do določene mere, saj je nemogoče trditi, da smo spoznali najmanjši del okoliščine.
Zbirka o delcu okoliščine ponuja vpogled v iskanje novih dejstev. Iskanje dokazov je odločilno pri utemeljevanju svojih pravic.
Tematika presega utečene tire razmišljanja, kar je razvidno predvsem iz razprave o alfa točki spoznanja.
Iskanje dokazov, je konceptualno v prvi vrsti, iskanje neznanega za nas, vendar pa obstoječega, če se dokazi tudi najdejo.
Kateri je najmanjši del okoliščine, je predmet zbirke spisov o mejnikih razmišljanja.
O delcu okoliščine
Razprave so del zbirke o razumevanju okoliščine. Tako poskušamo najti njen najmanjši delec. Kje ga najti in kaj nam slednje ponuja, je tematika s katero se ukvarjamo v zvezkih o bistveni okoliščini, okoliščini, prvini in alfa točki spoznanja. Najbolj prodorno je razpravljanje o neznanem, vendar obstoječem dokazu in kako ga najti. Konceptualno stoji pred nami ovira, saj ne vemo če sploh obstaja. Ali lahko v tem primeru govorimo o novem učenju ? Prvina kot gradnik okoliščin ponuja sestavni del za številne okoliščine. Po katerih pravilih funkcionira, je namen drugega zvezka zbirke. Pri okoliščini, kar je vsem jasno dejstvo, odpiramo vprašanja njenih napak. V tretjem zvezku se dotikamo pojavov restitucije in rekonstrukcije okoliščine. Ali je možno hkrati razpravljati o bistveni in neznani okoliščini. Metoda opazovalne zanke je predstavljena v četrtem zvezku.
Prvi zvezek
Avtor predstavlja alfa točko spoznanja, kot enega izmed mejnikov
razumevanja okoliščine.
V drugem zvezku predstavlja prvino, kot delec okoliščine, kateri obstaja in gradi stvarnost.
Avtor predstavlja v tretjem zvezku okoliščino, kot vsem znano in razumljivo dejstvo.
Avtor predstavlja načine iskanja bistvene okoliščine.
Drugi zvezek
Avtor razpravlja o nečem, kar obstaja čez premico znanega, torej na kraku nam neznanega, vendar pa obstoječega.
Avtor želi podati definicijo prvine in slednjo znanstveno utemeljiti.
V tretjem zvezku podvomi v realitetni odsev, saj lahko okoliščino kroji nekaj, kar obstaja, pa nam ni znano. Prav tako pa lahko okoliščino subjektivno prirejamo.
Želi poseči na krak neznanega, kar lahko omogoča spoznanje o bistvenem, katero obstaja, a nam ni znano.
Tretji zvezek
Iskanje poti iz neznanega v znano, je namen slednje razprave.
Delo o prvini se dotika osnovnih parametrov razumevanje stvarnosti.
Pri tem tvori le del celote.
Kako sedaj določiti tisti ulitek, kateri se najbolj približa objektivnosti, je cilje slednjega sestavka.
Avtor zanika primernost ciljnega iskanja nečesa, kar ne vemo. Ponuja
metodo opazovalne zanke.
Četrti zvezek
Za iskanje poti iz neznanega v znano, je potrebno najti vstopno točko. Tudi slednja mora biti nam neznana, da lahko posežemo čez premico znanega.
Zbirka podaja vsaj delček razumevanja, kaj tvori okoliščino, kot del
vsakodnevnega življenja.
Delo o okoliščini nam vsem razumljivo dejstvo postavlja na tnalo dvoma.
Kot metoda dela se priporoča ugotovitev subjektivnega posega. Šele takrat lahko popolnoma vzpostavimo okoliščino, kot replikant. Za slednji miselni postopek moramo ustvariti unikaten ulitek..
Integer sapien sem, pellentesque a augue a, varius vehicula magna. In imperdiet fringilla efficitur.