2. Katere pravne posledice povzroči (pričakovan) postopkovni zaplet
Pričakovani zaplet je tista okoliščina pravde, katero je šteti za nujno, vendarpa lahko povzroči različne posledice. V osnovi gre za vprašanje uporabe postopkovnih pravnih pravil (ZPV3).
Najbolj nazorno bomo pričakovan zaplet prikazali s konkretnim primerom izdelava izvedenskega mnenja, s katerim niso zadovoljne stranke postopka.
Izhajamo iz procesne predpostavke, da se pravda mora zaključiti, ker ni možen odstop od pravde. Vsako popustitev, pa pomeni priznanje okoliščin nasprotne stranke, kar nosi s sabo stroškovne posledice.
Sicer drugače, kar se tiče sklepanja poravnave (sodne in zunajsodne).
Pravda se lahko nadaljuje v pritegnitev novega izvedenca, kar podaljša odločanje sodišča.
Ravno možnost proste izbire, je razlika med sodnim in zunajsodnim urejanjem spornih vprašanj.
Pri tem je sklenitev poravnave v sodnem postopku, tudi pod močnim pritiskom, že nastalih sodnih stroškov in nateklih zamudnih obresti vtoževane terjatve.
Pogojno je med pričakovane zaplete šteti nepravilno postopkovno postopanje strank. Pogojno ravno zato, če ni bilo pravočasno odpravljeno. Nepravilno oblikovanje tožbenih zahtevkov, nasprotnih tožb in pobotnih ugovorov, privede do zapleta. Omeniti je tudi predloge za zavarovanje dokazov, kateri morajo upoštevati obstoj posebnih okoliščin, da se lahko odredijo. Podobno velja za začasne in predhodne odredbe.
Kot pričakovan zaplet pa je v celoti šteti pasivnost strank. Pasivnost lahko vpliva na uspeh pravde. Samostojno pa tudi na stroškovni izid pravde: nepravočasen umik tožbenega zahtevka v delu, ki je bil plačan. Previsoko postavljeno višino
tožbenega zahtevka, ki izniči uspeh pravde, zaradi veliko manjšega prisojenega zneska, pa je pripisati pretiravanju.
(civilno pravo)
BESEDILO ČLANKA:
Katere pravne posledice povzroči (pričakovan) postopkovni zaplet
1. Prolog
Ker gre za pričakovano okoliščino, nam miselni proces dedukcije in indukcije ponuja osnovo za
iskanje ...
za celotno besedilo kontaktirajte avtorja mag. Primož Obal