Naključje kot miselni proces
Kakorkoli razumemo naključje, ima vsak od nas oblikovano idejo, kaj naključje pomeni. V tem sestavku nas ne zanima, katera ideja je pravilna. Že sama izpostavitev merila, kaj šteti za pravilno, ponuja vrednostno sodbo. Slednja nas v primeru naključja ne zanima, saj naključje ni vrednostno.
Če naključje ni vrednostno, potem je potrebno odmisliti vse subjektivne pomisleke. Kot na primer, da naključja ne obstajajo.
Prav tako pa je odmisliti verjetnostne zaključke, kako napovedati naključje. Torej matematične teorije.
Naključje nam naj ponuja usmeritev v novo idejo, katera ni nujno pravilna, saj nas ne zanima vrednostna sodba.
Če izhajamo iz naključja, ne iščemo determinizma, temveč ga vzamem kot takega, torej da se naključje zgodi.
Če se zgodi, potem nam ponuja spoznavno množico okoliščin.
Iz slednjih okoliščin, lahko gradimo miselni proces naprej. Postavlja se vprašanje ali nadaljevati misel klasično (preverljivo) ali pa spekulativno.
Dogodek kot tak se lahko razišče predvidljivo preko klasičnih metod. Lahko pa poskusimo tudi preiti na področje neznanega. Slednje je izjemno spekulativno, če že ne nemogoče.
V sistemu se zgodi nekaj nepričakovanega in nepredvidljivega. Klasično raziskovanje nam odpira pot do vidnega in dosegljivega. Kaj pa če nas zanima nekaj kar ni vidno in dosegljivo. Ali slednje obstaja ?
Naš namen je naključje operacionalizirati kot miselni proces. Torej ne kot nekaj kar se zgodi, temveč kot nekaj kar miselno zgradimo. Torej ko začnemo z neznanim.
Slednje predstavlja odličen začetek za raziskovanje neznanega.
dne 7. 10. 2026, Primož Obal
Nevrednostno razumevanje pravil subdružbe
Kolos družbenih razmerij lahko razumemo kot razvejano mrežo pravil. Pomembno je doumeti, da pravila družbe, nastajajo med njenimi člani. Zato se moramo že na začetku distancirati od naravnih pravic in pravil za njihovo doseganje. Naš namen tudi ni razmišljanje o uzakonjenih, moralnih ali etičnih pravilih.
Nas zanimajo tista pravila družbe, katera ustvari posameznik ali ožja skupnost ljudi. Slednja pravila prakticirajo in po njih živijo.
Posebna naloga družbe je, da slednja pravila razume. Slednje ne pomeni, da se z njimi nujno strinja ali se po njih obnaša.
Potem, ko spozna pravila subdružbe, potem spozna matrico odločanja.
Matrica odločanja pa omogoča izvedbo projekcije obnašanja subdružbe.
Slednja nam ponuja orodje za raziskovanje.
Cilj takega raziskovanja je koristen tudi na pravnem področju.
Na podlagi orodja, lahko za nevrednostno razumevanje družbenih pravil, razvijemo ustrezno metodiko dela.
dne 7. 10. 2026, Primož Obal