Naključje kot miselni proces




Kakorkoli razumemo naključje, ima vsak od nas oblikovano idejo, kaj naključje pomeni. V tem sestavku nas ne zanima, katera ideja je pravilna. Že sama izpostavitev merila, kaj šteti za pravilno, ponuja vrednostno sodbo. Slednja nas v primeru naključja ne zanima, saj naključje ni vrednostno.

Če naključje ni vrednostno, potem je potrebno odmisliti vse subjektivne pomisleke. Kot na primer, da naključja ne obstajajo.

Prav tako pa je odmisliti verjetnostne zaključke, kako napovedati naključje. Torej matematične teorije.

Naključje nam naj ponuja usmeritev v
novo idejo, katera ni nujno pravilna, saj nas ne zanima vrednostna sodba.

Če izhajamo iz naključja, ne iščemo determinizma, temveč ga vzamem kot takega, torej da se naključje zgodi.

Če se zgodi, potem nam ponuja spoznavno množico okoliščin.

Iz slednjih okoliščin, lahko gradimo miselni proces naprej. Postavlja se vprašanje ali nadaljevati misel klasično (preverljivo) ali pa spekulativno.

Dogodek kot tak se lahko razišče predvidljivo preko klasičnih metod. Lahko pa poskusimo tudi preiti na področje neznanega. Slednje je izjemno spekulativno, če že ne nemogoče.

V sistemu se zgodi nekaj nepričakovanega in nepredvidljivega. Klasično raziskovanje nam odpira pot do vidnega in dosegljivega. Kaj pa če nas zanima nekaj kar ni vidno in dosegljivo. Ali slednje obstaja ?

Naš namen je naključje operacionalizirati kot miselni proces. Torej ne kot nekaj kar se zgodi, temveč kot nekaj kar miselno zgradimo. Torej ko začnemo z neznanim.

Slednje predstavlja odličen začetek za raziskovanje neznanega.



dne 7. 10. 2026, Primož Obal

Nevrednostno razumevanje pravil subdružbe




Kolos družbenih razmerij lahko razumemo kot razvejano mrežo pravil. Pomembno je doumeti, da pravila družbe, nastajajo med njenimi člani. Zato se moramo že na začetku distancirati od naravnih pravic in pravil za njihovo doseganje. Naš namen tudi ni razmišljanje o uzakonjenih, moralnih ali etičnih pravilih.

Nas zanimajo tista pravila družbe, katera ustvari posameznik ali ožja skupnost ljudi. Slednja pravila prakticirajo in po njih živijo.

Posebna naloga družbe je, da slednja pravila razume. Slednje ne pomeni, da se z njimi nujno strinja ali se po njih obnaša.

Potem, ko spozna pravila subdružbe, potem spozna matrico odločanja.

Matrica odločanja pa omogoča izvedbo projekcije obnašanja subdružbe.

Slednja nam ponuja orodje za raziskovanje.

Cilj takega raziskovanja je koristen tudi na pravnem področju.

Na podlagi orodja, lahko za nevrednostno razumevanje družbenih pravil, razvijemo ustrezno metodiko dela.



dne 7. 10. 2026, Primož Obal

Uvod v vrednotenje




Potem ko smo poskušali ponuditi metodologijo za raziskovanje objektivnih okoliščin, lahko začnemo z razpravo o vrednotenju. Kot pravnik vrednotenje uporabljam pri subsumpciji dejanskih okoliščin pod pravno pravilo in sprejemanju odločitev o pravicah in dolžnostih.

Nas pa zanima ali lahko o vrednotenju podajamo splošnejše ugotovitve. In kako vrednotenje uskladiti z logičnimi pravili.

Da lahko pridemo do splošnega pravila, moramo izhajati iz področnega vrednotenja. Toliko kakovostnejša bo odločitev, če primerjamo vrednotenja različnih področij med sabo, vse z namenom, da dosežemo univerzalno metodo.

Lahko postavimo tezo, da se univerzalno vrednotenje (torej pravila univerzalnega vrednotenja), uporabljajo na vseh področjih: razprave in končno odločanja o pravicah in dolžnostih. Ne gre samo za pravno vejo znanosti, temveč širše humanistično področje.



dne 8. 10. 2026, Primož Obal

V primežu moči (rešitev)




Če poskušamo graditi spoznanje o moči na drugačen način, kot podrejanje ali upiranje, predlagam zgodovinsko metodo, katera je pripeljala do nastopa primeža. Slednje pomeni logično pot razmišljanja od stanja brez moči, do stanja nastopa moči in končno ohranjanja moči. Slednje pa nam ne bo ponudilo pravilnih vzvodov za spoznanje, zakaj podrejanje ali upiranje ne nudi uspeha. Bomo pa s slednjo metodo spoznali pojem primeža, njegov nastanek in ohranjanje.

Nas pa zanima instrumentarij kako ovreči teorem primeža moči.

Menim, da abstrahiranje ali distanciranje od primeža moči, ponuja čisto pot za razmišljanje, kako nesmiselna, v logičnem jeziku: nelogična, nemogoča, neizvedljiva, je razprava o primežu moči. Isto nelogično je ponujanje vzvodov za rešitev na način, da se preprečuje, omejuje, izključuje primež moči, na način, da se miselni konus vzpostavlja od smeri obstoja primeža.

Menim, da se vsak primež ustvari umetno in se umetno tudi vzdržuje. Pot za reševanje ne more imeti začetek miselne verige v umetno ustvarjenem pojmu.

Kaj torej pomeni neumetno okolje. Ni pomembno ali je to naravno okolje ali primarno okolje ali izvirno okolje ali okolje brez izvirnega greha. Edino umetno ustvarjeno ne sme biti. Umetno ga pa ustvari človek.

Pot iskanja logične rešitve se torej nahaja v neumetnih okoliščinah.



dne 9. 10. 2026, Primož Obal